Nobeno gospodinjstvo v Evropi to zimo ne bo ostalo brez zemeljskega plina
Evropska komisija je pripravila in objavila stresne teste o zanesljivosti dobave zemeljskega plina v Evropi. Plina ne bo zmanjkalo, če bodo članice sodelovale in pustile, da trg z zemeljskim plinom deluje.
Podpredsednik Evropske komisije, odgovoren za področje energetike, Günther H. Oettinger, je dejal: »To poročilo pravi, da naj ne čakamo, ampak da moramo narediti vse, kar lahko, da bomo pripravljeni. Prvič imamo pred sabo sliko tveganj in možnih rešitev. Če bomo sodelovali, pokazali solidarnost in upoštevali priporočila tega poročila, nobeno gospodinjstvo v Evropi ne bo ostalo brez zemeljskega plina.«
Kot leta 2009 tudi letos rusko-ukrajinski spor glede zemeljskega plina postavlja dobavo zemeljskega plina v Evropsko unijo pod vprašaj. Ker se zima približuje, je Evropska komisija želela preveriti, kje bodo največji primanjkljaji zemeljskega plina in kako jih bo lahko odpravila. Poročilo, ki ga je pripravila, vsebuje rezultate stresnih testov, narejenih v 38 evropskih državah (članice EU in sosednje države), ter analizira različne scenarije, še zlasti možnost, da se bo dobava ruskega plina za 6 mesecev zaustavila.
Sodelovanje pomaga pri ublažitvi razmer
Podaljšana motnja dobave zemeljskega plina bi zelo vplivala na Evropsko unijo. Najbolj bi prizadela vzhodnoevropske države in države v energetski skupnosti. Finski, Estoniji, Makedoniji, Bosni in Hercegovini ter Srbiji bi primanjkovalo 60 odstotkov potrebnih količin zemeljskega plina, kar pomeni, da bi lahko tudi gospodinjstva ostala brez ogrevanja. Če bodo države sodelovale in ne bodo sprejemale le nacionalnih ukrepov, pa bodo imela vsa gospodinjstva zagotovljeno dobavo plina.
Naj trg deluje
Nacionalna poročila kažejo, da države članice Evropske unije in njihove sosede načrtujejo raznolike ukrepe za ublažitev težav, povezanih z moteno dobavo zemeljskega plina. Od diverzificiranja dobave plina, uporabe rezerv do menjave energentov, kjer je to mogoče. Vsi ti načrti so večinoma omejeni na nacionalni trg in pomenijo prehitro zatekanje k intervencionističnim ukrepom države. Glavno vodilo pa bi moralo biti pristop, ki se ne vpleta v delovanje trga. Država bi morala intervenirati z ukrepi (sprostitev strateških zalog, menjava goriv in omejevanje porabe), šele ko trg ne bi več deloval. Na delujočem trgu bodo namreč spremembe cen pritegnile nove dobavitelje, predvsem LNG, ter omejile porabo, komercialna raba rezerv pa bo pomagala vzdrževati ravnotežje med ponudbo in povpraševanjem. Poročilo vključuje konkretne predloge kratkoročnih ukrepov za najbolj ranljive članice EU in sosednje države.
Več o stresnih testih tukaj.
